SELECTION OF WRITINGS - Other

See also: Books •Scripts • Essays • Papers

Utrinski vesnik, Skopje. Makedonija. 10 Dekemvri 2001

Razgovor so Naum Panovski - Re`iser

BEZO^NO UNI[TUVAWE NA TEMELNITE NI[KI

Na 22 dekemvri vo Dubrovnik premierno }e bide izvedena pretstava koja ke go nosi va{iot re`iserski potpis. Za kakov proekt stanuva zbor i kako dojde do taa sorabotka?

Se raboti za eden tekst koj e poznat na makedonskata publika, KAL, od Amrikanskata pisatelka Marija Irena Fornes, i koj toga{ koga se igra{e na scenata na toga{niot MNT predizvika ogromno intersirawe i dobi visoki priznanija i nagradi. @al mi e samo {to akterite vo pretstavata nagradeni toga{ za svoite ostvaruvawa vo KAL pomalku ili poveke gi nema na makedonskata teatarska scena denes. Jasmina retko igra, Mir~e Donevski e denes poveke novinar odkolku akter, a onoj prekrasen Jusuf Gulevski ne sakajki poveke da se bori so praznite veterni melnici vo MNT si zamina i sega igra na Germanski vo [tutgart.

KAL inaku e edna opora, gorka ~esto duri i tragikomi~na drama za ogromniot napor na edna mlada `ena preku samo opismenuvawe i samoobrazuvawe da se vozdigne nad o~ajot i da izleze od surovata kal na `ivotot. [to se odnesuva pak do mojata sorabotka so teatarot Marin Dr`i} od Dubrovnik, mo`am da ka`am deka taa e rezultat na edna dolga i plodotvorna profesionalna vrska. Jas vo ovaa sredina, vo Dubrovnik, od sekoga{ sum se ~uvstvuval poveke od doma i sekoga{ so radost sum i se vra}al, a so prekrasnite akteri so koi sum soraboruval i so koi sorabotuvam od Milka Podrug Kokotovi} i Mi{e Martinovi} do Branimir Vidi}, Mirko [atali}, do sjajniot scenograf Marin Goce ne vrzuva ne{to pove}e od ednostavna profesionalna sorabotka, ne vrzuva edno golemo prijatelstvo, vzaemno po~ituvawe, pa ako sakate i qubov. A koga taka ke se sogledaat robotite mislam deka e jasno zo{to sum tokmu tuka.

2. Zosto Panovski ne re`ira vo Makedonija i mo`e li da se o~ekuva ne{to od vas vo idnina na makedonskata teatarska scena?

Vo kontekst na ona {to go rekov pogore mislam deka ova pra{awe bi trebalo da mu bide upateno nekomu drug vo Makedonija a ne mene. Da ne nabrojuvam imiwa zatoa {to toa ne e pristojno, no obidete se da gi zapra{te onie koi re{avaat koj smee ili koj ne smee da re`ira vo Makedonija, koj e po`elen a koj ne. A da bideme iskreni vo situacija, vo koja na sekomu komu mu e jasno deka na Gocevoto pole za kulturen natprevar vladeat vandali na koi voop{tp ne im e do makdonskata kultura, i deka vo takva sredina e nepo`elen, normalno toj ~ovek ke nema ni `elba da se vra}a vo sredinata na koja ne i potreben. Ima tuka me|utoa i edna li~na eti~ka opredelba. Kolku pove}e minuva vremeto i kolku pove}e Makedonskite maloumni vlastodr{ci ja ubivaat mojata rodna zemja, tolku pomalku imam `elba da bidam prisuten tamu - vo taa i takva Makedonija. Imeno, nemam namera so svoeto prisustvo i so svoite pretstavi vo Makedonija da mu davam legitimitet na toj vo su{tina krvav re`im.

3 Makedonskiot teatar retko izleguva od maticnite granici, ako gi izememe sorabotkata i gostuvanjata vo sosednite drzavi. SAD se dalecni (na sekakov nacin) za nasata kultura. Iako imame golem broj kvalitetni avtori, reziseri i akteri nivnoto pretstavuvanje vo svetot e svedeno na incidenti, najcesto isprovocirani od tesni privatni kontakti i vrski. Sto nedostasuva za po seriozen, po angaziran nastap na makedonskiot teatar vo svetot?

Se soglasuvam so va{ata konstatacija i `al mi e {to e toa taka. A ima tolku mnogu ne{ta koi objektivno i so mal napor mo`e mnogu poinaku da izgledaat i so toa da go zgolemat Makedonskoto prisustvo niz svetot. So paranoja, primitivizam, nasilstvo i li~na vooru`ena za{tita ne se odi nadvor tuku so um, znaewe, i imaginacija.

Me|utoa za mene vo ovoj moment postoi edna druga rabota, koja e od egzistencijalna va`nost, a toa e samiot opstanok na Makedonija i opstanokot na njezinata mnoguvekovna kultura. Ne se raboti tuka samo za ona fizi~ko Bin Ladenovsko, polno so omraza, bezo~no uni{tuvawe na makdonskite srednovkovni manastiri ili pak bezumnoto palewe na makedonskite xamiite, ili pak uni{tuvaweto na drugite vidlivi belezi na makdonskata kultura i identitet, tuku se raboti za ona bezo~no razgraduvawe na se ona {to vo po{irok kontekst go narkuvame Makdonski identitet - od kulturata i stopnastvoto do site li~nite odliki: ~esnostta, rabotlivosta, pravednosta, visokiot li~en i profesionalen moral itn. Odnosno se raboti za bezo~noto uni{tuvawe na temelnite nitki na makedonskata zeadnica {to go generira sega{nata antimakedonska vlast.

4. Kolku Makedonija kako kulturna i opstestvena dimenzija e prisutna vo amerikanskata javnost i mediumi, osobeno po septemvriskite teroristi~ki napadi vo New York i Washington?

Pa ja ima isto tolklu kolku {to ja ima{e i porano pred tragi~nite nastani od 11 Septemvri, i tolku kolku {to zaslu`uva. Ja ima pove}e po lo{o otkolku po dobro, ili pak ja ima srazmerno na glupostite {to nejzinite imbecilni politi~ari gi pravat i im go pravat na gra|anite vo Makedonija. [to poveke gluposti toklu poveke napisi za toa doa deka ima tamu na Balkanot nekoi varvari koi si gi vadat o~ite edni na drugi.

5. Dolgi godini ste vo SAD, no budno gi sledite sostojbite vo MKD. Kakov e vasiot vpecatok za ona sto se slucuva kaj nas od informaciite sto vi se dostapni?

Videte mnogu poumni luge od mene veke imaat re~eno se {to mo`e da se re~e za Makedonija vo ovoj moment. @iveeme vo vreme na dinami~ni promeni vo svetot, diktirani od interesite na pazarnata ekonomija i kapitalot. Makedonija mora da fati ~ekor so tie promeni, mora da se prilagodi na potrebite na vremeto i na pazarot. Vreme ni za ~ekawe ni za gubewe nema. Nema progres bez pluknuvawe vo svoite dlanki, bez rabota, bez ~esnost I odgovornost za sebe I za drugite, bez gradewe dr`ava koja gi po~ituva prinicipte na pazrnata ekonomija, dr`ava koja se temeli na vladewe na zakonot i po~ituvawe na osnovnite individualni ~ovekovi slobodi i prava. Sekoja tapoglava borba za kolektivni prava, spored koi nekoj e dobar samo zatoa {to e ~len na ova ili ona pleme e ~ista glupost. Ili so drugi zborvi toa e povamipruvawe na komunizmot vo negovata najopasna forma - stalinizmot. Toj plemenski koncept nema da ja odvede Makedonija vo prostorite na zapadnoevropskata demokratija i vladeeweeto na zakonot podednakavo za site.

Me|utoa se ~ini deka vo toj kontekst makedonskite primitvni I gramzivi polti~ari - a tuka podednakvo mislam i na albancite i na makedoncite I na site drugi {to od sobrniskite klupi gi teroriziraat makedonskite gra|ani - a potoa i site gra|ani voop{to tvrdogalvo odbivaat da gi razberat porakite {to sredinite so podolgo demokratsko iskustvo dologo vreme im gi prakaat - dogoverte se sami na miren na~in, nau~ete da `iveete zaedno iako ne se sakate, ne se odnesuvajte kako paraziti i po~nete edna{ da rabotite, ako toa ne umeete da go napravite samite vie, ke vi go napravime nie.

No namesto vizija za idninata i `ivot zaedno, Makedoncite zloupotrebeni od svoite <voda~i< Makedoncite po sekoja cena go baraat vinkovnikot za svojata nesreka I nemo} nekde nadvor od Makedonija - se nekoj drug ni e kriv a nie najdobri na svetot - porano toa bea Slovencite a sega toa e NATO, EU, Albanicite, i koj u{te ne. Albancite, od druga strana, zamaeni I zapla{eni od svoite <umni demokrati< vo nacisti~ki ~izmi I <heroi< {to ubivaat od grb, se zanesuvaat so minatovekovni mitovi {to go veli~aat ~oporot a ne ~ovekot I ne sakaat da vidat deka nivnite <borci za ~ovekovi prava< gi vodat vo talibanski Avganistan a ne vo civiliziraniot demokraski svet. I ednite i drugite odbiuvaat da svatat deka svetot takvi kavi {to se ne gi saka I deka sepak na krajot mora da `iveaat zaedno. Problemite na Makedonija ne se nadvor od nea. Problemite na Makedonija i vinovnicite za nejzinoto uni{tuvawe se vo Makedonija.

6. @iveeme vo vreme koga se osporuva makedonskiot integritet (i identitet). Jazikot i kulturata se stolbovi za egzistiranje na eden narod vo golemoto, globalno, planetarno semejstvo (selo!?). Nie sme vo postojana borba za (samo)dokazuvanje...

Videte toa ne se pravi od v~era i ne e ne{to novo. Aspiracii kon Makedonija sekoga{ imalo i ke ima. No jas bi ve pra{al zo{to Makedonicte go dozvoluvaat toa? Nikoj nema da ti pravi ne{to ako ti ne go dozvoluva{ toa? [to prvaat makedonicte da go spre~at toa? Kolku Makedoncite navistina ja sakaat Makedonija? Ve molam ne spomnuvajte gi izlitenite sintagmi <mal narod< <me|unarodnata zaednica<, <Grcite<, <Bugarite< i site sli~ni banalnosti od tipot <turcite se krivi<. Znaete narod koj se samopo~ituva i koj dr`i do sebe, koj ja saka svojata dr`ava, poinaku se odnesuva. Na primer nema da seiri dodeka negovite raseleni gra|ani, `rtvi na etni~ko ~istewe, protestiraat pred sobranieto I baraat pravda, tuku ke se pridru`i na tie protesti i ke se solidarizira so `rtvite. A kade bea makedonicite toga{? Sedea vo svoite maalski <kafuliwa< i planiraa kade da odat na godi{en odmor. Grcija so godini gi treitra makednicite kako lu|e od tret, a ne od vtor red. I {to pravaat Makedoncite da go promenat toa? ^ekaat so denovi pred gr~kiot konzulat i trpat sekakvi navredi i poni`uvawa, i molat da dobijat vizi za da otidat na more tamu. I {to pravat so toa, im gi polnat xepovite na onie koi se najglasni vo negiraweto na Makedonija, odnosno ekonomski ja pomagaat na Grcija? Bugarija ne go priznava makedonskiot jazik I makdonskot narod. I {to pravat makedniocite za da se promeni toa? Trieset iljadi Makedonci zemaat bugarsko dr`avjanstvo za da mo`at da kupat nekoja stara krnitja.

Za kakov integritet zboruvame? Za kakvo samopo~ituvawe? Zakakva qubov? Za kakva idnina?
Ve pra{uvam koj ke gi sfati Makedoncite seriozno ako tie samite sebe ne se sfa}aat seriozno i ako tie samite ne se po~ituvaat sebe. Se dodeka Makedonicite ne se razbudat od svojat latergija I ne se oslobadat od svoite zabluda deka se nekoj drug im e kriv, deka nekoj so vol{ebno stap~e ke im gi re{I problemite I ke se izbori za nivna dr`ava, dodeka ne po~nat da se samopo~ituvaat i da gi po~ituvaat drugite, dodeka ne stanat dr`avotvoren narod, ke im se slu~uva toa {to im se slu~uva. Nikoj ne ni e kriv za na{ata nesposobnost ili neukost. Makedoncite mora da se oslobodat od sindromot <makedon~e< so navendata glava {to sabja ne ja se~e, tuku treba taa glava (zasega samo prazna tikva), da po~ne da ja upotrebuva i dostoinstveno da ja nosi na svoite ramenici. Od glaata si patime bi rekol ^ernodriski. Dodeka Makedoncite ~ekaat nekoj drug da im gi re{i problemite, Makedonija ke ja snema.

7. Kolku teatarot uspeva (sega i vo idnina) ne samo deklarativno, kako “klaustrofobbicna” umetnicka forma, tuku realno, angazirano da pridonese za makedonskata afirmacija vo svetot!?

Teatarot sekoga{ mo`el mnogu. Pra{awe e dali nekoj saka mo}ta na makedonskiot teatar da ja stavi vo slu`ba na afirmacijata na Makedonija. Za ^ernodrinski teatarot be{e oru`je vo borbata za nacionalno i socijalno soloboduvawe. A dali teatarot voop{to im e potreben na dene{nive rastura~ite na Makedonija? Kade {to ima `elba ima I na~in - veli edno amerikansko veruvawe. No vo Makedonija nema ni `elba nitu lu|e da go storat toa. Za vistinski presvrt vo Makedonija treba novi lu|e, a vo Makednija za `al gi nema niv. Nema lu|e so vizija za nejzinata idnina, nema luge so visok moral, nema ~esni I odgovorni lu|e, nema qubov za nea. ^est na retkite, mnogu retkite isklu~oci. Nejzinata idnina, nejzinata mladost, ja koristi sekoja mo`nost da ja napa{ti. Nade`ata na `alost odamna ne `ivee vo Makedonija.

Podgotvil Zvonko Mi{evski