Deka Makedonskiot narod ne samo {to e miren i mol~eliv, rabotliv i poslu{en, otvoren i gostoprimliv, tuku i deka e beskrajno trpeliv i izdr`liv nema potreba mnogu da se doka`uva. Poslednite nastani vo i okolu Makedonija denes, uste edna{ ja povtoruvaat ovaa vistina.Tokmu zatoa ni malku ne treba da iznenaduva toa {to, sega koga nad makedonskiot idenitet se nadvisnal oloveniot mrak na bugar{tinata, nasilno nametnat od kvazi-intelektualni mr{i i strvini, koga toj nepre~eno odvnatre kako `iva rana se zakanuva da progolta se pred sebe, Makedonija trpi i mol~i. Ne treba da iznenaduva, no zatoa pak zagr`uva za{to vo taa temnica stravi~no odeknuva toj makedonski molk.

Mol~eweto e zlato, ke se najde nekoj cinik vedna{ da ka`e. Komu mu treba ne~ie glasno prisustvo i sprotivstavuvawe na primitivizmot, neukosta, i varvarskoto uni{tuvawe na identitetot na eden narod vo ova zlo doba, koj voop{to obrnuva vnimanie na dostonistvenoto opstojuvawe prostum vo ova vreme na novi Crnila vo Makedonija. Komu mu treba i koj go slu{a glasot protiv indiferentnosta, inferiornosta, pot~inlivosta, servilnosta {to go ovozmozuva bri{eweto na Makedonija od liceto na zemjata. Zo{to mol~i mnozinstvoto vo ovoj ~as? Kade se ne samo MANU, Uinverzitetot, pisateliskite i site drugi asociacii? Sekoja ~est na retkite isklu~oci vo niv. Me|utoa kade e makedonskata inteligencija i makedonskiot narod vo celina koga odnadvor i odvnatre ni se podgotvuva zaborav? Kade e na{iot moralen horizont koj site ne odreduva kako su{testva vredni za po~it ili ne?

I vo ovoj mig, veke gledam tamu, deset ilajdi kilometri delaku od mene, edna golema inferiorna bezli~na masa, koja gi mr{ti svoite lica i gi diga vegite, kako gi suka masnite mustaki, kako podrignuva i negoduva, kako gnasno pcue i grdi, kako ja spomnuva mojata pokojna majka vo site formi i oblici. {to (sega tuka doa|a onoj fin zbor {to e taka ubavo odomaken vo makedonskiot jazik i e tolku ubav za lapidarna komunikacija ) ima toj da ni soli pamet!!!? Lesno mu e nemu tamu!!! {to saka moze toj da kaze sega.!!! Pobegna na vreme!!!???. Toj nema parvo da zaboruva!!!??? Za toa dali, kako, zo{to, pod koi uslovi, i se drugo vo vrska so fizi~koto zaminuvawe od Makedonija, na potpisnikot na ovie redovi, drug pat i na drugo mesto. Odnosno toga{ koga Makedonija navistina ke stane demokratska zemja, a ne dukan vo koj aramii od sekakov vid samo {to ke vlezat i ke sednat na svoite foteqi, vedna{ ke po~nat da ograbuvaat i uni{tuvaat. Vo pra{awe e, od edna strana edno arogantno i ignorantsko otfrlawe na se i se{to, inaetewe i odbivawe da se sogleda sopstvenata moralno-intelktualna i voop{to ~ove~ka beda vo ime na al~nosta i gramzivosta za bezgrani~na vlast, i od druga se pogolemoto prisustvo na eden razurnuva~ki stalinisti~ki um koj vo edna podla forma saka da podeli, da razedini i fragmentira, i kone~no da izbri{e i anulira. Tie raboti mora da bidat proka`ani. Toa zlo zaslu`uva poveke od odgovor.

Zna~i, problemot na javen iskaz i protest protiv stalinsti~ko/fa{siti~kata demonta`a na Makadonija ne e geografski, ili ideolo{ki tuku egzistencionalen. Jasno treba da se dade odgovor ne na pra{aweto kade "sum" i kade "egzistiram", tamu ili ovde, bidejki sum, postojam i so sloboniot izbor na svoite postapki ja prevzemam odgovornosta na toa postoewe, tuku sega i ovde treba jasno da se ka`e "[to" sum i "Koj" sum bez razlika na toa kade sum. Egzistencijalna potreba e da se proka`e i onevozmo`i sekoj obid za negacija na toa {to sum. Bezsmisleno e pravoto na govor i nacionalna pripadnost nekoj da mu ja odreduva bilo komu spored geografskoto prisustvo ili odsustvo, odnosno spored toa dali sum vo Makedonija ili ne. Sakal ili ne jas sum toa {to sum i tamu i vamu. Prvin po sopstven izbor, a potoa i po nasledna pripadnost. Na `alsot SUM Makedonec. I pokraj toa {to prvin sum ~ovek, a posle se ostanato, sepak spored genetsko-etni~kiot kod sum, i go sakal jas toa ili ne, go nosam so sebe ili na sebe kako nekoj palen znak. Od toa prokletstvo begawe nema. Toa e vgradeno vo moeto DNA. Tokmu vo imeto na toa prokletstvo, zatoa {to nego nikoj ne mo`e da go odobri ili zabrani, a da ne zboruvam vo imeto na demokratijata i slobodta na govorot na koi novite xambazi i vlastodr{ci taka lesno se povikuvaat, a ni pozadi ne gi stavaat, nikoj nema pravo da mi propi{uva recepti za odnesuvawe i za toa koga imam pravo da zboruvam a koga ne. A u{te pomalku nekoj ima pravo da me prisvojuva ili da go menuva mojot identitet, bez moe dobrovolno odobruvawe i soglasuvawe.

Ona {to zagri`uva i revoltira e toa {to na delo e edna podla travestitska pretstava, nare~ena Metastaza/Bugara{tina, koja vo eden stravi~en stil se odigruva na makedosko tlo i koja vo "najsvetla" stalinsti~ka tradicija i so najperfidni totalirani metodi prvin saka da ni se izbri{e sekavaweto - se sekavate li na Kundera i negovata "Kniga na smeata i zaboravot" - a potoa normalno de se izbri{e i na{eto postoewe, a konsekventno i sekakov znak na toa postoewe. Odnosno, edna bedna tolpa, preoble~ena vo ruvo na demokratija, depolitizacija, simnuvawe na hipotekite od minatoto, inagurirawe na bugraski koreni na makedonskiot jazik, ja turka Makedonija kon horizontot na totalno is~eznuvawe i bri{ewe od site sekavawa.Na bri{eweto na sekavaweto mora jasno da mu se ka`e NE!

Na onie so kratko pametewe, osobeno onie {to se zanesuvaat deka istorijata na Makedonija zapo~nuva vo devdesetite i so niv, sigurno ~udno im zvu~i iskazot deka vus{nost vo Makedonija na delo e revitalizacija i realizacija na eden star/nov Stalinisti~ki proekt, koj so najsvirepi metodi na zastra{uvawe, i postojani ~istki na site nivoa od `ivotot, zna~i koristejki edna poznata totalitarna metodolgija na vladeewe, od petni `ili se trudi da ja izbri{e Makdonija od sekavawata. Od kade seto toa? Kako? Da se navratime malku kon istorijata, taa nemilosrdna u~itelka na `ivotot. Da pro~epkame malku niz bezsramniot proces na obstrukcija i dekonstrukcija na Mekdonija vo vtorava polivna na vekov, i da vidime {to sakaat da zaboravime ovie dene{ni kvazi demokrati i iskrivuva~i i prekrojuva~i na vistinata. Da vidime koi se akterite vo ovaa besramna travestija nare~ena bri{ewe na sekavaweto, raspar~uvawe i is~eznuvawe na Makedonija.

Sovremenata makedonskta istorijata ne u~i deka po konstitutivnoto sozdavawe na Makedonija so deklaracijata na ASNOM, kako samostojna i ramnopravna republika vo ramkite na Jugoslovenskata Federacija, so svoe legintimno pravo na samoopredeluvawe, i po nejzinoto kone~no osloboduvawe od Bugarskiot fa{isti~ki okupator esenta 1944 godina, makedonskiot narod za prv pat vo istorijata dobi svoja dr`ava i mo`e{e da govri na svoj makedonski jazik.. Vo duhot na novoto vreme, makedonskite antifa{isti, komunisti, narodno frontovci i site drugi borci za slobodna Makedonija, podr`ani i pomognati od Tito i toga{noto Jugoslovensko antifa{isti~ko i komunisti~ko rakovodstvo, branejeki ja i afirmirajki ja opredelbata za ramnopravnost me|u narodite, ja prifakaat idejata za soedinuvawe me|u jugoslovenskata Federacija i novata Bugarska Dr`ava.

Spored taa ideja koja mnogu vetuva{e, se predivduva{e Bugarija, na koja slobodata {to tuku i be{e donesena na Sovetskite tenkovi, da bide sedma republika vo Jugoslovenskata Federacija. So toa od edna starna na Bugarija i be{e ovozmo`eno da gi o~isti svoite fa{isti~ki grevovi, a od druga strana istovremeno treba{e da se ispravi i u{te eden drug grev od istorijata, a toa e raspar~uvaweto i podelbata na Makedonija po Balkanskite Vojni. Toga{niot Bugarski komunisti~ki lider Traj~o Kostov, ja prifaka ovaa ideja koja ke ovozmo`i obedinuvawe na Vardarska i Pirinska Makedonija. Me|utoa po naredba na Stalin, koj od mnogu pri~ini ke se sprotivstavi na toa istaknuvajki deka ne e vreme za unii, ovaa blagorodna ideja veke na samiot po~etok na Januari 1945 e mrtva. A i Traj~o Kostov po hitna postaka ne{to potoa ke bide smenet. Ni{to iznenaduva~ki vo sramnata istorija na stalinizmot. Denes te ima utre te nema.Ne{to podcna Tito i Geogi Dimirtov projavuvaat sli~na incijativa za unija me|u dvete dr`avi so koja osven carinska i trgovska unija, se ovozmozuva i celosna kulturna avtonomija na makedoncite vo Pirinska Makedonija, a vo podbri vremiwa i soedinuvawe na dvete celini. Na sredbata Tito-Dimitrov vo Bled vo Avgust 1947, duri i se detaliziraat osnovnite pretpostavki na idnata federacijata, me|utoa bugarskite stalinisti povtorno podr`ani od strana, i za{titeni od svojot "hazain" vo Moskva, povtorno ja odlo`uvaat ovaa unija za izvesno vreme. Taka vo proletta 1948 Dimitrov e ostro krizirian vo toga{na "Pravda", poznatoto i mo}noto glasilo na Stalin, i so ostar Stalinov prekor deka na Balkanot "ne se potrebni problemati~ni i izmislenini federacii ili konfederacii" incijativata e sose~ena vo koren. Ne{to potoa Dimitrov i Tito se povikani vo Moskva na "drugarski razgovor" na koj itriot zagorec ne odi, a od koj Dimitov se vraka vo mrtove~ki kov~eg vo Bugarija.

Ne e te{ko da se pogodi deka priznavaweto na Makedonija, na makedonskiot jazik, i priznavaweto na ~ovekovite prava i kulturnata avtonomija na makedoncite vo Bugarija se edna od glavnite pri~ina za ovie drakonski merki. Istorijata isto taka ne u~i deka nekolku meseci potoa Tito i Jugoslavija se proka`ani i isklu~eni od Kominternata za razbivawe na komunisti~kata monolitnost, za predavstvo i revizionizam, za neposlu{nost i skr{nuvawe od patot, i za slu`ewe na kapitalzimot i imperijalizmot.

Kako rezultat na toa Makedonskoto malcinstvo vo Bugarija ja gubi avtonomijata i site ~ovekovi prava, a bugarskite Stalinisti od toga{ pa se do denes, i sega i ovde, ja koristat istata idolo{ka retorika i istata matrica, koja na za~uduva~ki na~in e prosto identi~na so fa{isti~kata: "edna teritoria, edin narod od ~erno do bjalo more", spored koi Makedonija, "najskapoceniot kamen vo bugraskata kruna" mo`e da postoi kako geografska celina, kako dr`avna edinica, no makdonski narod i jazik nema. Tie se del na Bugraskiot narod, jazik i kultura. I u{te edna popatna uka za dene{nite iskrivuva~i na vistinite i kvazidemokrati. Titovo istorisko NE na Stalin e prviot seriozen klin vo teloto na Stalinizmot i vistinski po~etok na demonta`a na monolitniot komunisti~ki blok, go sakle tie toa ili ne. Powatno!

Me|utoa, so is~eznuvaweto na komunizmot idejata za desrtukcija i bri{ewe na Makedonija ne is~eznuva, tuku tokmu naprotiv se intenzivira. Vo novosozdadenite uslovi na haos i neznaewe se e mo`no. I dodeka vo tekot na poslednite desetina godini Makedonija prinudno prisustvuva i mol~elivo gleda kako od Bugarija i se infiltriraat bugarski stalinisti, nacionalisti i fa{isti, vsu{nost sega vo "slobodata" tie, novorodenite slobodari od najrazli~ni provinciencii ja vospostavuvaat svojata precizna podgotvena strukutra i plan za egzekucija na Makedonija. Prvin treba da se odstranat i urnat segmentite {to go potvdrduvaat identitetot i postoeweto na Makdeonija. A potoa e lesno.

Taka na po~etokot na devedesetite, tie "najmakednocite od site makedonci" sokrieni zad maskata na golema qubov kon Makedonija, a vsu{nost najverni poslu{nici i stalinisti od najopasen soj, vo svojata planirana euforija i "borba" za "nezavisna" Makedonija so site mo`ni orudija se trudat da ja rasturat toga{na Jugoslavija. Za niv federacijata na republiki, Jugoslavija, toj "omrazen komuwarski re`im" - ah, taa zandana na narodite - e toa koe {to-poprvo i {to-pobrgu mora da se sru{i. Jugoslavija mora da ja nema za da se sozdade prostor vo koj tie, rastura~ite na Jugoslavija, ke mo`at {to pobrgu i polesno, ne da ja zajaknuvaat samustojnosta i dr`avotvornosta na Makedonija, tuku naprotiv, vo svojata podani~ki i slepa qubov kon isto~niot sosed, kontinuirano da ja slabeat, da i ja turkaat vo skutot na Bugarija, i so svoeto osvojuvawe na vlasta da ja obezli~at, a potoa da ja stavat na bri{an prostor so {to polesno ke mo`e da se posegne po nea i da se izbri{e od geografskite karti.

Vo istata taa travestitsko vulgrana igra spa|a i detronizacijata na omrazeniot komunisti~ki diktator Josip Broz. Tito?!!! - Toj be{e odamna mrtov toga{. Broz, kako {to go imenuvaa toga{, vo istiot toj stil i nagon za ru{ewe mora{e da bide isplukan i isvirkan, treba{e da se frli {to poveke kal na nego, da se nagrdi kako najcrn |avol i neprijatel na Makedonija. Toj be{e pre~ka zatoa {to so svojot ogromen avotoritet na voen voda~ - antifa{ist, koj izlegol na pobedni~kata strana od vtorata svetska vojna, a ne na porazenata - fa{isti~kata i bugarskata, kako retko koj ne-makedonec vo ponovata istorija pridonel vo sozdavweto i priznavaweto na sovermenata makedonska dr`ava i jazik. So samoto toa {to toj prv ja prepozna i prizna realnosta i posebnosta na Makedonija, be{e opasen. Zatoa toj treba{e {to poskoro da se odstrani, da se sokrie i da se izbri{e od se}avaweto na Makedonija. Da se zaboravi kako i da ne postoel. Josip Broz, po matricata na postapkite na osatantie jugoslovenski nacionalfa{isti, mora{e da bide pretvoren vo neprijatel na narodot broj eden. Toa {to Broz me|u prvite se zalo`i za obedinuvawe na trite dela na Mekedonija, u{te vo tekot na 1945 mora{e da se premol~i, da se iskrivi i uni{ti. Istorijata mora{e da se frizira i falsifikuva zatoa {to onoj moment koga onoj {to ja priznava, brani i afirmira Makedonija i nejziniot jazik ke go nema, toga{ mnogu polesno mo`e i nea samata da ja snema.

Taa igra nema{e da bide potpolna ako vo toa vreme tuka nekade na istok, na{iot isto~en sosed ne bie{e na site tapani za da poka`e licemerno pred svetot deka prv ja priznal dr`avata Makedonija. "Mersi 'Blgarija" A zo{to i den denes ne go priznae i postoeweto na makedonskiot narodot i negoviot jazik stanuva mnogu pojasno osobeno ovie denovi koga kone~no pa|aat maskite. Po povekegodi{no kameleonsko potkopuvawe na makedonskiot idenitet, a so doa|aweto na ovie travestirani stalinsti na vlast kako del i vo forma na edna neprirodna hemafroditna koalicija, po~nuva otvoreno da se trasiraat pravcite na razvojot na novata golema bugarska bratska dr`ava i kone~no zapo~nuva proektot rasturawe na se ona {to ima makdosnki idenitet.

Od tuka ne e te{ko da se vidi i da se zaklu~i, ta toa sekomu mo`e da mu e jasno, deka site ovie rastura~i, vsu{nost se istite onie nekoga{ni aparat~ici koi i sega, celiot ovoj post-komunisti~ki period sproveduvaat eden te ist koncept i edna te ista ideolo{ka platfoma: promocija i afirmacija na zaboraviot i iz~enuvawe na Makedonija. Ako treba i so teror.

Tokmu zatoa e u`asno silen i bolen makedonskiot molk koj dolgo trae dodeka nemu{tite stalinist~ko bugarski a|utanti vo Makedonija primitivno i od petni `ili sakaat da ne ubedat deka promoviraat demokratija i depoliticazija, a vsu{nost samo inaguriraat vreme na nevideni ~istki i vospostavuvaat totalitaren pejsa` slikan so partiski jasno opredelen, precizno oboen, servilno lojalen i podoben kadar. Tokmu zatoa mora da im se ka`e ne makedonskite maskirani stalinisti, bugara{i, travestirani demokrati, "najgolemi makedonici od site makedonci", taka strasno zagri`eni "za nacionalnoto edinstvo na Makedonija", no skroeno edinstveno po niven ar{in, deka:- prekrojuvawe na istorijata po nivni terk ne mo`e da ima zatoa {to postojat fakti i dokazi i sekoj obid za nivno otstranuvawe ili uni{tuvawe e neciviliziran i kriminalen ~in koj vo sekoja zaednica koja se povikuva na vladeeweto na zakonot se kaznuva;- nivnata depolitizacija e sme{na, zatoa {to e obi~na gnasna laga i manipulacija, bidejki vo osnova sekoj javen ~in, sekoe deluvawe vo zaednicata e polit~ki akt koj vus{nost e rezultat na oderdena politi~ka doktrina i ideolgija i istovremeno e obid za sporvdeuvane na taa politi~ka ideolgija i doktirna;- pomiruvawe ne mo`e da ima so nikogo koj {to vo osnovite na sojata egiztenicja i projava ne go iska`uva, afirmira i brani makedonskiot identitet i posebnost, bez razlika na negovata ideolo{ka provinciencija.

Od tamu sekoja demago{ka najava od xambazite bugara{i na vlast za raskrstuvawe so ideol{kite zastranuvawa i osloboduvawe od hipotekite na minatoto (etni~ki, jazi~ki, istoriski ili ideol{ki) se obi~ni travestiski maski zad koi se krie nivnoto grdo stalinsit~ko/fa{isti~ko lice koe u{te edna{ ja izopa~uva vistinata i gi menuva tezitie. Logikata na vistinata e ponikava.

Edna rabota e koga dvojca se makedonci, a edniot od niv e komunist, a drugiot demokrat, ili hristijanin, a sosema druga rabota e koga od dvojca edniot e Makedonec a pri toa demokrat ili komunist ili hrstijanin, a drugiot e Bugarin i antimakedonec i pritoa stalinist i/ili fa{ist.

Makedonskiot molk vo ovaa mra~na doba, mo`e samo da go zabrza u`asot {to go podgotvuva gnasata na noviot stalinizam vo Makedonija. I toga{, dodeka yveydite na Ante ke {epotat na nekoj tug jazik, sosema slobodno ke mo`eme da re~eme: Dobra nok Makedonijo, kade i da si.

P.S. Ovoj iskaz nema namera da bide podr{ka ili apologija na bilo koj organiziran polit~ki subjekt vo Makedonija ili nadvor od nea.