ODA
ZA SITE MAJKI
*Na
scenata na Helen Forman teatarot vo ramkite na Rhode
Island Koledjot vo Providens premierno na 5 april bese
izvedena teatarskata postanovka “Zeni, vojna,
pustina” po tekst na Slobodan Snajder, vo vasa
rezija. Hrvatskata akterka Mira Furlan, koja uspea da
izgradi svetska kariera i koja vo momentov e prepoznatliva
po ulogata vo serijata “Izgubeni” go igra
edniot od dvata glavni lika. Sto e ona sto ve povrza
Vas, Snajder i Furlan, potekloto i geografijata ili...?
Prijatelstvo
so Snajder i so Mira e dolgo. Trae skoro tri decenii.
I verojatno toa trae tolku dolgo zatoa sto pripadjame
taka da se rece na edna ista generacija i na isto vreme.
Imame vzaemeno i medjusebno pocituvanje, sme sorabotuvale
na razni proekti, a verojanto imame i mnogu slicni pogledi
na svetot bazirani vrz visoki eticki i humanisticki
principi koi go obogatuvaat toa prijatelstvo. Mene mi
e posebno drago sto posle site ovie godini, vo ova oloveno
vreme sto dolgo trae na nekogasniot zaednicki prostor,
mangupite i povtoruvacite od poslednite klupi sto ja
razurnaa poranesnata zaedincka drzava, ne uspeaja da
gi razurnat vistinskite pijatelstva.
*Koj
e ostnatiot del od kastot?
Vo pretstavata
igra uste edna prekrasna artistka, Nehassaiu DeGennes,
inaku poranesna clenka na eden od najdobrite regionalni
teatri vo Amerika, Trinity Repertory Theatre, koj sto
se naodja tokmu ovde vo Providence. Osven Mira i Nehassaiu
vo pretstavata nastapuvaat i pet odlicni mladi akteri
studenti na nasiot post-diplomski progaram “ Teatarska
izvedba i opstestvo”.
*Prikazna
za dve majki Amerikanka i Arapka, koi se srekavaat vo
sredinata na edna pustina i koi gi imaat izgubeno svoite
sinovi vo vojna, a koi se borele na sprotivnite strani
na fontot. Dali prikaznata poentira na besmislenosta
na vojnata, nasproti bolkata na majkite koi ostanuvata
bez svoite ceda?
Predstavata e
vsusnost od edna strana eden uzasno silen krik protiv
besmislata na vojnata, a od druga strana edna oda na
site onie majki koi gi izgubile svoite sinovi i stanale
kako i nivnite deca nepotrebni nevini zrtvi na zbreftanite
voeni masinerii. Vojanta e vojna. Bezmilosna, zestoka,
brutalna, surova, a bolakta e ista na obete starni.
Na obete strani vojnata ostava pustos zad sebe. Toa
moze da bidat dve majki bilo kade. Vo nekoe drugo vreme
toa moze da e edna majka Amerikanka i edna majka Vietnamka,
moze toa da bide i edna majka Ruskinja edna Avganistanka,
moze da bide edna Germanka i edna majaka od Bosna kako
sto e toa vo orginalniot tekst na Snajder, a mnogu lesno
moze toa da bidat i edna majka Makedonka i edna majka
Albanka. Od vojnata site izleguvame kao gubitnici. Vojata
ne prasuva koj e vo pravo ili koj e vinoven, tuku koj
e ostanat na nejzinite zgarista.
Ima tuka I uste
eden momemt, a toa taa pustina sto ostanuva posle sekoja
vojna, toj svet bez idinina. Onoj moment koga na eden
narod mu e odezmena mladata generacija, generacijata
koja doadja, togas toj narod vsunost e ostaven i bez
svoja idnina.
*Kolku
e promenet akterskiot senzibilitet na Mira Furlan od
onoj koj site dobro go poznavavme i se uste po pametime
vo nejzinite kreacii vo togasnite filmovi od poranesna
Jugoslavija?
Ne. Mislam deka nema nikakvi promeni. Taa e denes podobra,
pomokna akterka od bilo koga do sega. Toa e zrela, neverojatno
silna, sjana intuitivna akterka od koja site nie ucime.
Pred nekoj den mi pristigna edna e-mail poraka od nekoja
sosema nepoznata zena, Amerikanka, koja imala prilika
da ja vidi Mira pred dve godini kako Medeja na Brioni,
i seta voodusevena od toa sto go videla vo taa poraka
veli:
“Jas veruvam deka Mira ke bide fenomenalna
vo vasiot proekt. Jas ja imav taa sreka da ja gledam
kako Medeja vo Hrvatska. Toa bese kreacija koja vi go
odzema zdivot. Nema potreba da vi kazam deka Mira e
edna od najinspirativnite akterki na naseto vreme.”
Medjutoa mokta
i kreativnata snaga na Mira ne se samo nejziniot neverojaten
talent, toj bozji dar kako sto go narekuva Filozofot
Enamnuel Kant, koj samo najdobrite od nas go poseduvaat,
tuku toa se i nejzinata hrabrost, visokite eticki principi,
humanistickite opredelbi, i pred se neverojatnoto cuvstvo
da bide na pravata strana, vo pravo vreme. Moram da
kazem deka Mira Furlan kako retko koj drug akter od
prostorot na nekogasna Jugoslavija znaese hrabro i prkosno
duri i po cena na sopstvena licna sigurnost da mu rece
NE na ludiloto na nacionaliznomot sto gi razjade site
covecki vrednosti i dovde do nasilno rusenje na togas
zaednickata drzava. Kako i sekoj golem poet Mira ne
molcese vo mracnite vreminja, a toa e golema rabota.
*Vie
ste teatarski reziser, dramaturg i profesor. Koj e vasiot
moment status kade profesoruvate?
Vo ovoj moment sum vonreden profesor i direktor na programtata
za post-diplomski studii od oblasta na teatarot i opstestvoto
na Rhode Island College-ot od Providence.
*Dosega imate izdadeno knigi, napisano scenarija
i adaptacii, teatarski piesi, esei... Koga go frliv
prviot pogled vrz vasata gabaritna pisuvacka dejnost
ona sto mi dojde na um, onaka na prva e deka ste zavisen
od svetskite i makedonskite klasici, od Cingo preku
Cehov, do Sekspir. Gresam li?
Verojatno ste
vo pravo. Me interesiraat mnogu raboti, se navrakam
na temi koi mi se bliski, koi ne se mirat so postojniot
red na rabotite, sakam da drugaruvam so avtori koi ne
teraat ne samo da regairame setilno i intuitvno, da
so-cuvstvuvame so toa sto go gledame na scena, tuku
i da mislime i da barame odgovori kako da gi iscelime
ranite, kako da ziveeme zaedno i podboro.
*Vasite
kolegi, studenti i samite akteri ve dozivuvaat kako
umetnik koj ima dlaboka i siroka vizija za teatarot,
kako kreativec koj nema predrasudi na teatarskata scena
i kako profesor koj ne e skrt svoeto iskustvo i znaenje
da go prenese na svoite studenti...
Ne znam, tesko
mi e da govaram za sebe. Sekako mi godi toa sto drugite
go govorat za mojata rabota, za ona sto go pravam vo
teatarot i tuka i tamu, za posvetenosta na motie studenti,
za iksustvata sto so radost gi delam so drugite. Mejutoa
mislam deka vo srcevinata na seto toa postoi eden drug
element. Toa e cuvstvoto na licna sloboda. Mislam deka
vo tekot na sive ovie godini pominav eden specificen
razvoen proces vo mojata kreativna, javna, i intelktualna
aktivnost. Sive ovie godini nasekade rabotev navista
pred se kako individualec, znaci kako covek poedinec,
a ne kako pripadnik na etnicka grupa koja ja koristam
sekogas koga ke mi treba kako valkano zname. Vo toj
process vsusost jas govorev slobodno i od svoe ime,
oslobden od stegite na grupata, od patosot na nacijata,
na medikritetite, od zamkite na provinicjata. Ne govorev
od tugo ime, ne prestavuvav nikogo tuku samo sebe. Naprosto
se cuvstvuav i se cuvstvuam sloboden da kazam sto mislam
i da ne se plasam za bilo kakvi reprekusii za toa sto
sum go kazal od nikogo. Toa i takvoto osvojuvanje na
slobodata e medjutoa opasna i skapa rabota. Slobodata
ponekogas cini mnogu skapo. A mnogumina vo istorijata
taa sloboda gi cinila kako sto znaeme i nivniot zivot.
*Za vas
velat deka ne nalikuvate ni najmalku na Peter Brook
ili na Robert Wilson ili pak na Jerzy Grotowski, verojatno
edinstvenot link so ovie poklonici na avangardniot umetnicki
izraz e avtenticnosta vo izrazot. Vas ve definiraat
kako kreativec so diferenten senzibilitet od ostanatite,
no ne po sekoja cena, tuku sosema opravdan, umetnik
so jasna vizija, silna imaginacija, energicen... Kako
vie so svoi zborovi bi go definirale spostveniot umetnicki
i pedagoski izras?
Sporedbata so
golemite majstori na teatarot e golem kompliment. Jas
mislam deka nivnite kreacii se seuste posakuvana destincaija
na horiznotot pred mene. Tie od sekogas bile moja golema
insporacija i sreken sum sto sum imal prilika nekoi
i licno da znam a od nekoi od niv i direktno da ucam.
Sekako iskustvata i soznanijata se prepletuvale i distilirajki
se vo nekoja licna laboratorija vnatre vo mene se vrakale
nazad vo edna mnogu specificna forma ili vizija, son
za teatarot sto jas go narekuvam Teatar Poiesis. Prakticnite
elementi na ova pred se estetska premisa se vsunost
vragrdeni kako vo mojot kreativen pristap i prosede
vo tekot na parevenjeto na predstavite, ili pisuvanjeto,
taka I vo mojata pedagska rabota I odnos so moite studenti.
*Znaete
da go izvlecete najtemnoto od temnoto i najsvetloto
od svetloto, neli smetate deka mentalitetot balkanski
koj e vkorenet vo vasite geni vi pomaga vaka fatalisticki
da gi prezivuvate sostojbite? Sepak nie balkancite sme
majstori vo odenjeto od krajnost vo krajnost...
Znaete,
od sebe ne mozeme da pobegme. Sakam ili ne no vo mene
postojano tatni tapanot na dedo mi Sazdo – buntovnik,
shaman, “lunatik, ljubovnik i poet”. Medjutoa,
mozebi I ne treba da begame od sebe i da barame da bideme
nekoi drugi. Zosto bi se reprogramirale ili bi dozvolile
da ne reprogramiraat za novato globalno vreme? Dali
so toa prifakame da bideme pod/redeni i odredeni spored
principite na kulturniot imperijalizam?
Tajnata e mozebi vo toa kako da se najde balansot. Kako
da se naucme da bideme istovremeno umni, razumni, i
samkontorlirani poedinci, no i da imame sluh za seto
ona setilno sto e vo krajna linija ishoidiste na kreacijata.
Kako da bideme svoi no istovremeno i otvoreni kon svetot.
*Kako
go dozivuva Amerika ili Evropa vasiot strastven i enegicen
priod, umerenosta za Balkanot e smislena imenka, bezuslovnata
strast i besuslovno davanje bez diganje racna, trosenjeto
do kraj vo se... e verojatno naseto dobro utro... Smetate
li deka emociite se trosliva kategorija?
Ne znam, mozebi
za grckiot filozof Platon i takvite kako nego emociite
se trosliva I neprifatliva kategorija. Ne znam, verojatno
ste vo pravo koga velite ne znaeme da digneme racna.
Znaete, Amerika e neverojana otvorena zemja i podgotvena
da primi se sekogo i se, mokna i vo moznost da amortizira
i absorbira razlicni opcii i pristapi. Taa prima se
vo sebe. Zatoa e i gorda na svojata multikulturalnost
I tolerantnost kon razlikite sto gi donesuvaat drugite.
Vo edna takva situacija opciite se otvoreni I mozat
da se dvizat od egzoticnost do zacudnost , od parenatalizam
i kolonijalno pokrovitelstvo do inspirativno prifakanje
na taa razlicnost.
*Pred
sest godini izjavivte deka ste vo neprekinat kontakt
so Makedonija, ama deka Makedonija ja prekinala vrskata
so vas. Sto e izmeneto od togas?
Ne
znam. Kako nisto posebeno da se nema izmenteto. Sto
podolgo sum nadvor od Makedonija, taa e se podalku od
mene no se poveke vo mene, a mene se pomalku me ima
vo nea. Makedonija sakal ili ne ostanuva postojana preokupacija.
Taa e ishodiste no istovremeno i posledno zasolniste.
Bi sakal Makedonija da bide mokna gradnjanska drzava
vo koja ima mesto za site. Mejutoa Makedonija se pretvora
vo edna realnost koja se poveke stanuva kosmar, nokna
mora. Kako nisto da ne se promenilo od vremeto na Apostolot
Pavle i negovata poslanica do Korintjanite. “I
togas dojdovme vo Makedonija. Od vnatre strav, a od
nadvor borbi okolu nea.” Stravuvam deka Makedonija
mnogu lesno i mnogu brzo moze da ja snema.
*Onie
koi ziveat nadvor od granicite na nasata malecka tatkovina
velat deka nivniot pogled odnadvor e ponepristrasen,
potocen... Kakov e vasiot pogled na Makedonija?
Mojot pogled
od strana e sigurno strasten, no ne znam kolku e objektiven.
Toa e pogled na poedinec vdzasen pred faktot sto taka
lesno gi ispustame site sansi da storime nesto za sebe.
Poglednete okolu sebe. Ziveeme vo eden zagaden, zagrozen,
kontamiran svet - od zagaden jazik koj isceznuva, do
zagadena okolina, od zagadeni medjuetnicki odnosi do
totalno zatruen nedrzavotvren politicki estibalisment.
A probelmot ne e vo politickiot establismnet tuku vo
nas, vo toa sto se odnesuvame kako taa drzava da e tuga,
a ne nasa.
*Imate
li dijagnosticirano (poveke mislam na licna procenka)
sto i se sluci na Makedonija izmintive 17 tranziciski
godini?
I se sluci kic, primitivizam, dominacija na vulgarnosta,
alcnost, razbojnistvo, neukost, kradenje od nevideni
razmeri, omraza, etnokratija. I se sluci pobeda na turbo
folkot i terror na povtoruvacite i nasilnicite. I se
sluci se ona loso sto mozeze da i se sluci, a nie site
sedime i gledame seir. Se vrativme ne dest, tuku sto,
dvesta godini nazad.
*Izjavivte
deka bevte prinuden da zaminete od Makedonija zatoa
sto nesakavte za ziveete vo kutivce od kibrit. Zaminavte
vo “vetenata zemja” koja navistina nudi
ogromni moznosti i reperite za merenje na kvalitetot
se poverodostojni, no tamu pak konkurencijata e paklena
[pekolna]? Vo Makedonija e isto ko prv vo selo, a tamu,
kako tamu da se iskacat umetnicki vertikali?
Zal
mi e sto kutivceto kibrit I kako metafora I kako realnost
postoi i denes. Od druga strana kolku e svetot nadvor
od toa kutivce kibrit vetena zemja e drugo prasnje.
Mejutoa se soglasuvam so vas toa e sigurno edno ogromno
pole ispolneto so bezbroj moznosti, no I silna konkurencija
i postojana borba so najdobrite. A pravila za uspeh
nema. Sekoj so svojata sudbina, sekoj so svoeto znaenje
i umesnot, so svojot beleg na celo. Mozebi tokmu tuka
nekade vo toj ogromen kompetativen svet, kade sto site
se natprevaruvaat za da se iskazat da go odbranat svojot
covecki idenitet i dignitet, treba I da go barame I
ona volsebno pole koe e svet na kulturno natprevaruvanje
i isprepletuvanje na lugeto.
